"Draga Duša" Barbara Kapelj Osredkar
Dokumentarna predstava, posvečena veliki umetnici Duši Počkaj ob tridesetletnici smrti.
Generator, CD, Mesto žensk
2012
Igrata: Štefka Drolc, Iva Zupančič
Igrata: Štefka Drolc, Iva Zupančič
Avtorica in režiserka, scenografinja in kostumografinja: Barbara Kapelj Osredkar
Avtor videa: Luka Umek
Avtor glasbe, harfist in kitarist: Eduardo Raon
Avtor videa: Luka Umek
Avtor glasbe, harfist in kitarist: Eduardo Raon
Dve izjemni slovenski dramski in filmski igralki Štefka Drolc in Iva Zupančič se srečata v gozdu spomina, kjer spregovorita o svojih življenjih. Povrneta se v otroštvo, v svojo mladost, v izvor svojega ustvarjanja. Povrneta se v razmišljanje o smislu igralskega poklica, v predolge noči, ki sta jih preživeli na odru, pod reflektorji. Podoživljata svoja bivanja v vseh obsegih Platonove razlage duše, ki jo prepletajo logos kot misel, mišljenje, vedenje, thymos kot emocija, in eros kot želja. Vse to, kar obsega, obseda umetnico, igralko, mamo, ženo, ljubico, staro mamo in hčerko na dolgi ustvarjalni poti, pomešani z uspehi, nenavadnimi doživetiji, doživljanji izjemnih čustev, padci, solzami, temo, svetlobo, hrepenenji, nasmehi, odrsko šminko, rožami in publiko.
Draga Duša je hkrati medgeneracijski spopad, premlevanje o večnosti in o minevanju, o staranju, o starosti in o spominjanju, ki se sporoži v gledališču kot v celici spomina. Predstava je kolaž prizorov različnih dram, šansonov, konfliktov, želja, strasti in minevanja, izginevanja. Je neskončni gozd spominov in spominjanja gledaliških duš, ki so bivale in sodelovale z Dušo Počkaj, kateri predstava je posvečena ob njeni tridesetletnici smrti.
Draga Duša je hkrati medgeneracijski spopad, premlevanje o večnosti in o minevanju, o staranju, o starosti in o spominjanju, ki se sporoži v gledališču kot v celici spomina. Predstava je kolaž prizorov različnih dram, šansonov, konfliktov, želja, strasti in minevanja, izginevanja. Je neskončni gozd spominov in spominjanja gledaliških duš, ki so bivale in sodelovale z Dušo Počkaj, kateri predstava je posvečena ob njeni tridesetletnici smrti.
